Kako deluje toplotna črpalka
Toplotna črpalka zrak-voda je v osnovi zasnovana podobno kot običajen hladilnik za živila, vendar je njeno delovanje ravno obratno. Gledano z ekološkega vidika, predstavlja toplotna črpalka trenutno najprijaznejši in energetsko najvarčnejši način ogrevanja prostorov.
Sam princip delovanja temelji na tehnični zasnovi kompresorja, ki poganja hladilno sredstvo po krogotoku zračnega in vodnega izmenjevalca. Ko hladilno sredstvo preide v zračni izmenjevalec, prevzema toploto okoliškega zraka, ki jo nato s pomočjo dodane električne energije, potrebne za pogon kompresorja, dvigne na višjo temperaturno raven in jo prek izmenjevalca odda v sanitarno vodo. Električna energija, potrebna za pogon kompresorja, predstavlja le približno četrtino (20‒30 %) končne energije. To pomeni, da iz okolice pridobimo 70–80 % energije.
S toplotno črpalko zrak-voda lahko ogrevamo vodo do približno 60 °C, njen izkoristek pa merimo v razmerju med vloženo električno energijo in pridobljeno toplotno energijo. To razmerje imenujemo grelno število in ga označujemo s kratico COP (angl. coefficient of preformance). Višje, kot je grelno število, višji izkoristek dosega toplotna črpalka in nižja je posledično poraba električne energije, potrebne za pogon kompresorja, kar na koncu predstavlja nižji strošek ogrevanja. Življenjska doba toplotnih črpalk je nekje med 15 in 20 let.
Zaradi načina delovanja sanitarne toplotne črpalke (prehajanje zraka skozi uparjalnik) lahko pride do tega, da se vam na uparjalniku naberejo nečistoče iz okoliškega zraka. Če te umazanije ne odstranjujemo sproti, pride do povišane porabe električne energije, saj mora večjo vlogo pri delovanju prevzeti kompresor, kar pa posledično privede tudi do krajše življenjske dobe kompresorja. Zato je izjemno pomembno redno vzdrževanje in servisiranje naprave.
V bojler je kot zaščita pred rjavenjem vgrajena magnezijeva anoda. Rjavenje je elektrokemijski proces, ki poteka ob prisotnosti kisika in kovine, magnezij pa je material, ki oksidira prej kot železo in zato anoda prevzame vlogo ‘žrtve’. Predviden rok trajanja te anode je nekaj let, kako dolgo bo zdržala, pa je odvisno od tega, kakšna je kemijska sestava vaše vode in iz kakšnih materialov je narejena inštalacija (več različnih materialov poveča možnost za elektrokemijske procese). Magnezijeva anoda se ne priključi, ampak se enostavno v obliki palice vstavi v bojler.
